Imamo najstnika

Že dolgo ni več tisti majhen fantič, sedaj je že najstnik... kako čas hitro teče.

In kot se spodobi, se je teta usedla za mizo in pričela ustvarjati... seveda je bilo potrebno narediti voščilnico. Nisem preveč razmišljala, barve in motivi so mi sami prihajali pod prste. O motivu ni bilo dvoma, za hokejskega vratarja je pak obvezen, barve pa... mogoče je malo "močna" kombinacija, ampak v trenutku navdiha, se mi je zdelo, da je tako prav. :)

Zaljubljena ptička

Pred časom se mi je porodila res luštna ideja, ki sem jo realizirala v nekaj minutah. Zelo preprosta voščilnica narejena v duhu "manj je več".

Najprej sta bila samo ptička, nato sem dodala še obrobo in srček. Pa mi je nekaj še manjkalo in sem pobarvala mašnico, pa nato ptičkova krila in še... no, pri kljunčkih sem se ustavila, zapisala še nekaj besed in... mi je zelo luštna, vendar sem se že takrat odločila, da bom naredila še eno, podobno.

In sem jo... danes. Malo me je tudi spodbudil izziv na Craftalnici, ki se glasi "Pernato". Nastala pa je tale voščilnica, ki jo tudi prijavljam na izziv.

Čas porok

...in tako tudi čas poročnih voščilnic.

Niso vse, vendar pa te dajo vedeti, da je bilo veliko najlepših nevest in najšarmantnejših ženinov. Vsekakor pa je bilo veliko ljubezni in neizmernega veselja.

Srečno vsem!

Čas za voščilnice

V zadnjih tednih  komaj najdem čas za voščilnice, ampak sem in tja pa kakšna le nastane.

Včeraj je nastala luštna voščilnica za fantka, ki je proti koncu maja prišel na ta svet.

Pred tem sem naredila tudi voščilnici za sv. birmo in sv. krst. Sta mi bili kar v precijšnji izziv.

Že na začetku meseca maja, pa sem si vzela kar precej časa za izdelavo čestitke za Špelo in Janeza, ki sta rekla DA za vedno. Lepa čestitka, za čudovita človeka. Naj bo njuna pot prežeta z ljubeznijo! :)

Včeraj dobila sem obisk

Bine je pripeljal mamico. :)

Kako lepo je pogledati v srečne oči v katerih se iskrijo iskrice in govorijo, da svet je lep.
Kako lepo je gledati širok nasmeh, ki se razlega od enega do drugega lica in pravi, da je lepo živet.
Kako lepo je poslušati mamico, ki z najlepšimi besedami boža svoje dete.

Srce pa bije v najlepši melodiji. :)

Mesec maj

Je en lepših mesecev... moj najljubši. Že takoj na začetku meseca je dan, ko se vsako leto počutim, kot da sem najpomembnejše bitje na svetu.

Majhne pozornosti, veliko veselje! :)

Tako kot vsako leto, sem si tudi letos kupila darilo. Ga že pridno uporabljam in teče kot namazano. Prva stotka je že padla. :)

Naslednjič moram s seboj vzeti fotoaparat. :)

Žabica ali marsovček?

Že pred časom sem se lotila dela... Najprej je nastalo telo, čez kakšen dan glava, sledilo je nekaj dni počitka, potem sem se lotila sprednjih in zadnjih krakov ter oči. 

In kaj se je zgodilo potem? NIČ! 

Deli se kar niso in niso hoteli spraviti skupaj. Sem začela vmes že štrikati, danes pa... danes se je zgodilo. :)

Nastala je žabica... pa je res žabica? Če ni le bolj marsovček. :D

Sem se pa nekaj naučila... vsem žabam rumena barva pač ne pristoji. ;)

Washi na delu

V sredo sem na vrat na nos šibala v Prometeja, ker preprosto nisem mogla zamuditi čudovitih Washi lepilnih trakov.
Ojoj, prejoj... stojim pred njimi in... vsak posebej je lep, en bolj kot drug. Težka naloga, kako se odločiti, ko bi pa človek imel kar vse. Raje ne bom povedala za koliko sem presegla prvotno mejo... kupila sem jih kar nekaj. Pa se mi še danes pred očmi pojavljajo še vsi tisti, ki sem jih hotela, pa nekako niso šli več v nakupovalno košarico. ;)

Tile so moja nova pridobitev in verjamem, da se jim bo pridružil še kakšen. :)

Danes sem pa nato končno našla čas in jih preizkusila. Izdelala sem zelo preprosto voščilnico. Uporabila sem le Washi trakove, belo pisalo in štanco v obliki srčka. Meni je všeč! :)

 In ker so na voščilnici tudi črte, jo prijavljam na izziv na Craft-alnici.

Bil je prav poseben dan...

Današnji, ker sem se po nekaj letih spravila k pisanju objave (ne, nobene objave nisem izbrisala, res je šele druga), še veliko bolj poseben dan pa je bil sreda, 11. aprila 2012.

Zakaj?

Zato, ker sem zmagala na izzivu Craft-alnice. Veselje je še vedno veliko. :)

Takole pa zgleda moja velikonočna voščilnica:

april 2012

Kaj boš v decembru podaril bližnjemu?

Pred dnevi sem se sprehajala po čudovito okrašeni Ljubljani. Komaj smo dobro zakorakali v december, pa je Ljubljana že spremenjena v avtocesto sprehajalcev. Mlado in staro gomazi po ljubljanskih pločnikih, se ustavlja ob polnih štantih, nazdravlja s kuhanim vinom, glasno pozdravlja prijatelje in znance... zgolj hitra opažanja, nisem se ustavljala, hitela sem nekam naprej... pravzaprav sem hotela uživati v opazovanju vseh tistih lučk, razmisliti o tem in onem, pa sem kmalu ugotovila, da si nisem izbrala pravega kraja... ne da bi se točno zavedala kdaj, sem začela hiteti... mudilo se mi je... ne vem kam, ne vem zakaj, ampak ves tisti vrvež me je gnal nekam naprej, stran... V srcu ni bilo več umirjenosti, amapk je zavladala tesnoba... vsi tisti ljudje, komaj sem se jim umikala, kolesarji, vozički, polne vrečke... Polne vrečke daril... daril, ki bodo v pisanem darilnem papirju čez nekaj dni stali pod dreveščkom. Veliki paketi... draga darila... pa še vedno obstaja velika verjetnost, da bodo čez kak mesec že pozabljena ležala v kotu sobe ali še huje polomljena v košu za smeti. Sprašujem se... vsa ta darila... vem, lepo je dobiti darilo, samo... si res želim darilo, ki bo kupljeno samo zato, da bo? Kaj mi bo darilo, če povzroči kup slabe volje, predno pride do mene? Kaj mi bo darilo, ki je od kupca zahtevalo veliko vsoto denarja, ni bilo pa izbrano zame. Veliko raje bi prejela samo majhno pozornost, za katero je potrebno odšteti le evro ali dva, pa je izbrano posebej zame, z mislijo na to, kaj imam rada in česa se bom razveselila. Še bolj pa bi bila vesela darila, za katerega je potrebno le kanček ustvarjalnosti in časa. Povabilo na večerni sprehod na Šmarno goro od koder lahko v tišini občuduješ osvetljeno Ljubljano. =)
Želim si, da bi bil mesec december mesec pričakovanja, mesec odnosov, mesec dužine, pa se mi vse bolj zdi, da je to le mesec hitenja, mesec nakupovanja, mesec veseljačenja... mesec, ko pokažeš koliko imaš pod palcem. Je to res tisto pravo?