ponedeljek, 16. december 2013

Rojena je ljubezen

Že dlje časa spremljam Vladko in Tino in vedno znova sem navdušena nad njunimi voščilnicami. Toliko idej, preprostost, pa kljub temu polnost, sporočilnost... človek ne more biti drugega kot navdušen.

No, pa sem se tokrat odločila, da se jima pridružim pri njunem izzivu Ko me inspirira #20. In glede na to, da me je Vladka že večkrat pustila brez besed in z odprtimi usti, je bila tokrat ravno ona navdih. Pred kratkim je objavila zelo preprosto voščilnico, ki je... meni je resnično čudovita.

Tudi sama sem uporabila eko karton, ki mi je resnično ljub in veliko raje sežem po njem kot po beli osnovi. Malo enega in drugega embosiranja, kratek napis, dodan srček in za ravnotežje še vrvica z mašnico.
 

sobota, 14. december 2013

Sveti se, sveti...

Nisem ravno ljubiteljica bleščic in zlate barve, ampak danes je bil dan, ko se mi je zahotelo poizkusiti nekaj novega, nekaj ne tako tipičnega zame.

Pri Mavelu.com nas Marina razveseljuje z odpiranjem okenc na njenem adventnem koledarju. Res super zadeva! :)

No in ravno ona je vsaj malo "kriva", da sem se podala v bleščeči svet.

Nastalo je pa tole... snežinke sem z embosiranjem odela v zlato barvo...



...prav tako sem rokavičkam dodala malo zlate elegance.



 Takole pa izgleda celotna voščilnica. Sveti se, sveti... pa spet ne preveč. :)




Pa tole ni moja prva letošnja praznična voščilnica. Pokažem še kakšno v prihodnjih dneh. Ker pa sem bolj počasna kar se objav na blogu tiče, jih lahko vidiš tudi na FB strani. Tam sem veliko bolj ažurna. ;)

sobota, 7. december 2013

Oranžna in vijolična

Že kakšno leto in pol nazaj, mi je bilo rečeno, da sta njuni barvi vijolična in oranžna. Moram priznati, da se mi je v prvem hipu kar malo zataknilo... nisem si čisto predstavljala, kako bom ti dve barvi skombinirala. No, roko na srce, prvi poskusi so bili bolj klavrni kot ne. ;)

Nekako tkole sem se na začetku spotikala ob ti dve barvi... :)


Več kot eno leto kasneje mi je šlo precej bolje. Nisem se več toliko ukvarjala z barvami, ampak sem se bolj osredotočila na Tinkaro in Petra, barvi sta se pa potem kar nekako zlili z idejo. Nastali so trije primeri vabil...



Srednjega smo skupaj še malo sfrizirali in lahko sem se lotila "proizvodnje". Rezanje, risanje, barvanje, pisanje, štamplanje, embosiranje, senčenje, lepljenje ...


...precej dela, ampak ko imaš na koncu cel kupček vabil... čudovit pogled in super občutek.

 
In potem je bila izražena še ena želja... no, pravzaprav še tri. ;)
Potrebno je bilo narediti listke z imeni za sedežni red...



...menije, da so/smo svatje vedeli kaj bomo jedli...


 ... in še majhna darilca za vse, ki smo rajali do poznih večernih oz bolje rečeno zgodnjih jutranjih ur.
Res je, da nisem mojstrica za fimo maso, ampak sem se potrudila, tako da vse tiste, ki obvladate, zamižite na eno oko, pa bodo tele žličke zgledale lepše. ;)



Res je fin občutek, ko veš, da si s svojo ustvarjalnostjo pripomogel, da je bila poroka taka, kot sta si jo mladoporočenca zamislila/zaželela.

Tin<> in Peter, srečno na skupni poti! Naj bo ljubezni polno...