Moj začetek

Že precej časa se navdušujem nad "Mixed media", ampak se kar nisem spravila k izdelavi. Ko gledaš takole po spletu, najdeš toliko navdihujočih izdelkov, da ti je kar malo težko začeti, ker veš, da boš potreboval kar nekaj časa, da se jim boš približal.

Ampak pomembno je narediti prvi korak, potem verjamem, da je vsak naslednji lažji. Jaz sem prvega naredila za projekt 365 dni v fotografiji, ko smo morali fotografirati nekaj na temo "Me spreminja".

Nastalo je tole...

Za prvič sem zadovoljna, čeprav se zavedam, da lahko še zelo napredujem. Se že veselim novih podvigov. :D

Zaljubljena mačkona

Sicer nisem ljubiteljica mačk, ampak ko sem v trgovini zagledala kovinsko šablono dveh muckov, sem jo preprosto morala kupiti. V trenutku sem imela idejo... bela, črna in rdeča kombinacija. No, do realizacije te ideje še nisem prišla, je pa danes nastala spodnja voščilnica.

Ob repa bi lahko napsala imeni, pa bi se voščilnica takoj lahko spremenila v čestitko ob poroki. :)

Poročna vabila

Nevesta si je zaželela vabila z juto in čipko, nekaj v tem smislu...

Pa sem najprej naredila primer in ugotovila, da bo precej dela, da se juta fino cefra in da je težko najti lepo čipko. Ne da sem obupovala, daleč od tega, samo me je pa končni izgled vabil precej skrbel. Malo lažje sem zadihala, ko sem dobila res lepo čipko. Pa še precej poceni je bila, glede na vse ostale, kjer se lahko cena povzpne v višave, če potrebuješ toliko čipke, kot sem je jaz.

No, skrbelo me je popolnoma odveč, ker... mislim, da so to ena lepših vabil, ki sem jih izdelala. 

Spredaj sem izrezala okence, ki je bilo namenjeno za besedilo...

 

 Na hrbtni strani sem juto in čipko popestrila s preprosto mašnico, ki je hkrati zakrila rob v čipki...

Sprednja stran...

Hrbtna stran...

Marčevskih enaintrideset

V tretjem mesecu končno opaženi dve od mojih fotografij. Sta prišli v izbor zanimivih fotografij desetega in enajstega tedna. Juhu!
Sicer nista fotografiji, ki bi bili meni eni ljubših, ampak očitno sta prepričali. Vesela zelo! :)

En cvet je dovolj

En sam preprost cvet... tako kot preprosta besedica hvala, ki ne potrebuje nobenih dodatnih besed pojasnila, saj oči in ton glasu pove vse.

Mami, hvala! :)

Voščilnico prijavljam na 104. izziv CRAFTalnice.

Gospod umetnik, vse najboljše!

Pred dnevi me je mami prosila, da bi naredila voščilnico za gospoda, ki je dopolnil 60 let. In ko je želela povedati, za koga naj bi bila voščilnica, jo je M prekinila in rekla, da bo bolje, če ne vem... seveda je povzročila samo to, da me je še bolj zanimalo. In izvedela sem... mogoče bi bilo res bolje, če ne bi vedela. ;)

Hja, voščilnico sem naredila za umetnika... grafika in keramika. Sem se sprva želela podati v njegove vode, pa sem kmalu ugotovila, da to mogoče ni najboljša ideja in raje ostala na svojem poznanem bregu. :)

Nastalo je pa tole...

Dvojčici

Že pred časom sem izdelala voščilnici za mali dvojčici, ki sta prišli na svet. Sem se spraševala, ali naj naredim podobni voščilnici v različnih barvah, mogoče voščilnici v enakih barvah z različnim motivom ali...

Na koncu sem se odločila, da naredim dve različni voščilnici.

Za Julijo malo bolj nežno z metuljčki in srnico...

... za Nežo pa z razigrano veveričko.

Na fotografiji se ne vidi, ampak veveričkina glavica je na vzmeti in se super prikupno premika.

Maček v žaklju

Ja, včeraj se je med množico mačk našel tudi maček v žaklju, vendar pa ga danes ni že nikjer več. Ostal je samo še žakelj...

Pa še pesmica...

Bližnjica do sreče

Septembra sem končno zbrala pogum in se podala v lov za plesalcem, ker sem se odločila, da si končno uresničim željo in grem plesat.
Med prijatelji se je našel pogumen mož, ki se je želel zavrteti z mano na prvi stopnji družabnih plesov. Bilo je luštno, zato sem si želela še, ampak sem potrebovala novega soplesalca.

Na drugi stopnji se mi je pa odprl nov svet... svet, v katerem se moraš prepustiti in samo slediti, neverjetna lahkotnost gibanja... čudovito! Ko se ti nasmeh razleze čez cel obraz in čutiš samo neskončno srečo, da lahko plešeš.

No, včeraj je bila zadnja vaja in svojemu plesalcu sem se želela zahvaliti na svoj način...

In plesala bom še naprej...

Februarskih osemindvajset

Pa je naokoli že drugi mesec... priznam, ponosna sem nase, saj še vedno vsak dan naredim eno fotografijo. :)