sobota, 08. november 2014

Hipo

Tale spodnji zvitek je že več kot en teden pri svojem novem lastniku, malem J., ki je septembra prikukal na svet.



Najbrž ni težko ugotoviti, da sem se ponovno lotila šivanja odejice. Nisem dolgo razmišljala, kaj bom našila nanjo, saj je mali J. ob rojstvu dobil voščilnico s hipotom in tako sem se lotila.
Kot sem že pri objavi prejšnje odejice napisala, sem imela blago že kupljeno, oprano, samo še zlikati sem ga morala.



Najprej sem kar tako, brez vnajprejšnjega risanja in rezanja "kroja", na blago narisala posamezne dele hipota. Presenetljivo hitro mi je šlo, brez večjih težav in popravljanj.



Nato sem seveda vse dele izrezala in jih razpostavila po podlagi, da sem jih postavila v najbojši položaj. Je bilo kar nekaj prestavljanja, ampak na koncu sem bila zadovoljna.



Sem potem, ko sem likala robove, ugotovila, da ni bila pametna ideja, da sem noge kar skupaj s telesom izrezala, tako da sem jih kasneje odrezala in posebej šivala. Manjša napaka, ki sem jo hitro popravila. Ta del z likanjem mi je šel resnično presenetljivo hitro in potem samo šivanje posameznih delov... en dva tri sem jih imela prišite. Sem mislila, da sem iz ta hujšega, potem se je pa začelo...

Ko sem se lotila prešivanja vseh treh plasti, mi je pa začel stroj nagajati... vlekel je blago, šivi so bili prerahli... skratka, če se mi ne bi mudila z izdelavo (seveda sem spet lovila zadnje dneve), bi za nekaj časa tole odejico pustila na strani, tako pa nisem imela druge izbire, kot da delam dalje. In kot nalašč, mi je potem uspelo v blagu pozabiti eno bucko in... kaj je sledilo najbrž ni treba posebej povedati. :/



Pa sem imela še dodatno delo. Nisem še menjala igle, ampak sem kar hitro ugotovila kaj in kako je treba narediti. Pa sem šivala naprej...

Poskrbela sem tudi za detajle, da je hipo izgledal "pravi".





In na koncu še šivanje robu na roke. Sem se odločila, da bom tokrat naredila širši rob kot pri odejici s sovico. Na koncu je rob res izpadel bolje, vendar pa sem pri zadnjem dejanju, šivanju robu, skoraj izgubila živce. Vogali so mi delali toliko preglavic, da sem že pošteno obupovala, sem mislila, da bom morala vse zavreči, potem sem si pa rekla, da bo mamica malega J., ki tudi sama precej šiva, že morala zamižati na eno oko. Se mi zdi, da na koncu vogali sploh niso tako zelo katastrofalni. Niso ravno vzor izdelave, so pa v redu. Malo drugačni. ;)



In kako izgleda cela odejica? Takole...



Meni je tako zelo všeč, da sem jo skoraj obdržala. Ampak brez darila res nisem mogla na obisk. ;)

Sem pa vesela, da s prvo odejico nisem imela toliko težav pri šivanju, saj če bi bila tale s hipotom moja prva, dvomim, da bi še kdaj kakšno naredila. Tako pa... no, malo premora potrebujem, da pozabim na vse težave, potem se bom pa sigurno spet lotila šivanja.

Sem si pa jaz brihtna glava na koncu pozabila narisati kroj. Bom mogla spet kaj na obisk k J., da mi jo bo malo posodil in da popravim napako. :)

Hvala vam, ker me berete in...
...želim vam veiko ustvarjalnih uric!


5 komentarjev:

  1. Wow, krasno. Baš lijep i koristan poklon.
    Lp, MArtina

    OdgovoriIzbriši
  2. Čestitam za tale hipo podvig - odejica je enkratna in čudovito narejena.

    OdgovoriIzbriši
  3. Tudi jaz ti čestitam za tole odejico. Zelo dobro si jo naredila.
    Lp Danica

    OdgovoriIzbriši
  4. Fantastična je! Vogali jo delajo še bolj edinstveno in res si pazila na vse male detajle na hipotu :). Pozabljen kroj je pa še vedno super izgovor za obisk in dober čvek ;).

    OdgovoriIzbriši
  5. Kako je lep ta tvoj Hipo
    super si ga sestavila
    lp Tamara

    OdgovoriIzbriši